Putika velja za bolezen, ki je posledica “predobre” hrane, zato lahko s spremembo prehranjevanja veliko naredimo za izboljšanje stanja. Z ustrezno prehrano lahko upočasnimo napredovanje obolenja, prav tako lahko zmanjšamo število akutnih protinskih napadov. Priporoča se prehrana z malo purinov (snov, ki nastane pri presnovi beljkovin) in zmanjšanje pitja alkohola, predvsem piva. Redno uživanje sadja in zelenjave temno modre … Celotni prispevek
Peteršilj v prvem letu razvije listnato maso, v drugem letu pa steblo s cvetnimi kobuli. Podobno kot pri koriandru, se uporablja list, ki pa ima blažjo aromo, uporabimo pa lahko tudi steblo (ki je enako aromatično kot listje) ali korenino. Ko enkrat vzkali, je nezahteven, gojimo ga lahko tudi v lončku, a mora biti ta … Celotni prispevek
Borovnica je močno razvejano grmičevje visoko do 40 cm z značilnimi pokončnimi zelenimi vejami. Listi so okroglo jajčaste oblike, malce nazobčani in s kratkim pecljem. Sama rast borovnice je odvisna od nadmorske višine. V večini cvetijo v spomladanskem mesecu maju in junija poleti, plodovi pa v Slovenii dozorijo v juniju in juliju. Plodovi so majhne, … Celotni prispevek
Pradomovina kakavovca je Gvajana, območje v zgornjem toku reke Orinoco in Rio Negro. Maji so prvi začeli gojiti in uporabljati kakavovec kot kulturno rastlino. Za hrano so uporabljali njegove plodove in stebla. Plodove kakava so mleli in kuhali ter to maso mešali v vodi s sojo, vanilijo in čilijem. Kakavovec (Theobroma cacao) je tropska kulturna rastlina … Celotni prispevek
Hren izvira iz vzhodne in severovzhodne Evrope, zdaj pa raste podivjan povsod po Evropi, a se je udomačil tudi že v Aziji in Severni Ameriki. Uporabljali so ga že v starem Rimu, od 12. stol. pa ga pozna Evropa; v 19. stol. so ga začeli gojiti na njivah. Je trajnica. Ima valjasto korenino z grobo … Celotni prispevek
VITAMINI ZA KAJ SO POMEMBNI? KJE JIH NAJDEMO? A Za zdravo kožo, sluznico, dober za vid. zelena in rumena zelenjava, črna kumina, jetrca, maslo, sir, mleko, acerola, marelice, koromač, listnata zelenjava, jabolčni kis B1 Za pridobivanje energije iz ogljikovih hidratov. polnozrnat kruh, kamut, krompir, stročnice, kvinoja, meso, česen, rumenjak, kvas, arašidi, gobe, acerola, krompir, svinjina, B2 … Celotni prispevek
Pri bolnikih z anemijo je zmanjšana celotna količina hemoglobina. Hemoglobin je struktura znotraj eritrocita, na katero se veže kisik, ki je tako primeren za transport po krvi. Težave, ki jih ob tem zaznajo bolniki, so posledica zmanjšane sposobnosti krvi za prenos kisika do tkiv. Glede na potek so anemije akutne ali kronične. Po načinu razlikujemo … Celotni prispevek
Jabolčni kis se v medicini uporablja že več tisoč let. Pred 5000 leti so ga uživali celo Egipčani. Omenja ga tudi kitajska narodna medicina. V ljudski medicini se jabolčni kis že stoletja uporablja za čiščenje krvi in zmanjševanje maščobnih oblog. Bogat je z vitamini (A, B, C in P), minerali (fosfor, flor, kalcij, magnezij, natrij in … Celotni prispevek
Kurkuma je v Evropo je prispela verjetno prek arabskih trgovcev. V srednjem veku so jo imenovali indijski žafran. Začimbni prah kurkume ima pomembno vlogo v indijski kuhinji zaradi njegovih ugodnih vplivov na zdravje pa ga vse bolj cenimo v kuhinjah zahodnega sveta. Prah kurkime pripravijo tako, da gomolje očistijo in jih poparijo toliko, da prenehajo … Celotni prispevek
Večina virov govori, da je izvor žižole ozemlje današnje Kitajske. Velja za najstarejše sadno drevo, saj so ga na Kitajskem gojili že vsaj pred 3000 letu. V višino zraste do 2-8 metrov. Ima goste bodice in podolgovate liste. Sadež je podoben oljki ,ko je zrel je rdečerjave barve , tudi koščico ima na sredi tako … Celotni prispevek
Pšenična trava oziroma iz nje iztisnjen svež sok sta že dolgo znana po svoji koristnosti in ugodnem delovanju na človeški organizem. Med vsemi elementi, ki jih vsebuje pšenična trava, je najpogosteje omenjen klorofil, ki ga je v mladi pšenični travi res obilo. Klorofil razstruplja telo, spodbuja tvorbo hemoglobina in eritrocitov, čisti črevesje in ureja prebavo, … Celotni prispevek
V predelu tropske afrike raste biser narave: baobab ali tako imenovano drevo opičjega kruhovca. Primeri tega drevesa so stari tudi do 3000 let, vendar je to težko preverit, ker so ta debla v notranjosti votla in nimajo starostnih obročev.Premer drevesa doseže kar do 12 m, njegov obseg pa tudi do 40 m. Cvetove oprašujejo netopirji, … Celotni prispevek
Ni zanesljivega podatka, kdaj so kamut začeli sejati na območju Egipta, vendar ga danes imenujejo »domače žito« (Balady durum). Seme kamuta je 2-do 3-krat večje od pšeničnega in je enake barve kot staro zlato. Ljudje, ki imajo celiakijo, bodo v kamutu morda našli rešitev za svoje tegobe. Vsaj raziskave mednarodne zveze za alergije so pokazale, … Celotni prispevek
Amarant izvira iz Mehike. Gre za izredno staro rastlino, saj arheologi domnevajo, da so ga gojili že pred osem tisoč leti. Na vsaki rastlini zraste 40.000 do 60.000 semen. So drobna, okrogla in zlato rumene barve ter velika komaj en milimeter. Amarant ima nenavadno sladek okus po lešnikih in oreščkih, ter prijeten vonj. Ker je … Celotni prispevek
Mangosteen je po obliki še najbolj podoben jabolku. Drevo mangosteena zraste 7 do 25 metrov visoko. Zanimivo je, da začne drevo prve sadeže poganjati šele, ko je staro 15 let. Ko dozori, je lupina vijolične barve, sredica pa je užitno belo meso, kremasto in sladko, podobno olupljeni mandarini. Je sladek in sočen sadež, njegov okus je težko … Celotni prispevek
Naš organizem nenehno prihaja v stik z bakterijami, virusi, glivami in zajedavci; vdihujemo jih, uživamo jih s hrano in pijačo, pa tudi preko kože prehajajo v nas. S starostjo se naša imunska odpornost zmanjšuje. Le redko se zgodi, da človek ob stiku z mikroorganizmom zboli– zboli takrat, ko je obrambna sposobnost našega telesa oslabljena. Odpornost … Celotni prispevek
Kefir, ki v turščini pomeni dobro počutje, je starodavno z encimi bogato živilo polno telesu koristnih mikroorganizmov. Prebivalci Kavkaza že odkar pomnijo izdelujejo osvežilno pijačo iz kravjega ali kozjega mleka, ki mu za pospešitev fermentacije dodajajo kefirna zrna. Ta so nastala po naključju, ko so sveže mleko fermentirali v vrečah iz kozjih kož, ki so … Celotni prispevek
V 13. stoletju je iz Kitajske in Nove Zelandije lubenica pripotovala v Evropo. Spada med melone. Doseže lahko tudi do 16kg. Ima gladko, temnozeleno lupino in rdeče meso. Sestavljena je iz približno 90 odstotkov vode, preostali del pa predstavljajo vlaknine, ki pozitivno delujejo na prebavo. Bogata je z vitaminom A, B in C nekaj magnezija … Celotni prispevek
Acerola je znana tudi pod imenom divja češnja. Drevo zraste do višine 5 m visoko in uspeva v Braziliji, v Aziji in Indiji. Je zimzeleno drevo, ki zraste do 5 metrov visoko in ima bujno krošnjo. Občutljiva je na veter in odporna na sušo. Do 90% cvetov pade z drevesa. Mesnato rdeče koščičasto sadje, v velikosti … Celotni prispevek
Aloe vera izvira iz Afrike, sorodne vrste pa najdemo tudi v Sredozemlju in Indiji. Ima debele liste, dolge 40-50 cm, ki imajo na robu in na spodnji strani bodice. Ne prenese nizkih temperatur, zato je v naravi pri nas ne najdemo. Je do meter visok grm z odebeljenim sočnim steblom. Listi so široki, zadebeljeni, temno … Celotni prispevek