Odpornost pridobite z kefirjem

Kefir, ki v turščini pomeni dobro počutje, je starodavno z encimi bogato živilo polno telesu koristnih mikroorganizmov. Prebivalci Kavkaza že odkar pomnijo izdelujejo osvežilno pijačo iz kravjega ali kozjega mleka, ki mu za pospešitev fermentacije dodajajo kefirna zrna. Ta so nastala po naključju, ko so sveže mleko fermentirali v vrečah iz kozjih kož, ki so bile obešena na soncu.

Je napitek iz skisanega polnovrednega ali posnetega mleka. Dela se iz kozjega, ovčjega ali kravjega mleka. Ima okus osvežilne pijače in ga lahko uživajo tudi tisti, ki ne prenesejo mleka in drugih mlečnih napitkov.

Še posebno cenjen je kefir, izdelan z živo kefirjevo kulturo. Kefirjeva zrna so simbioza mlečno-kislinskih bakterij in kvasovk. Po obliki kefirjeva zrna spominjajo na cvetačo, so bele barve, velika pa so do 2 cm. Pomembna je tudi vsebnost mineralov, kot sta kalcij in magnezij, ki sta pomembna za razvoj kosti, zob in živčnega sistema, ter fosfor, ki telesu pomaga izkoriščati ogljikove hidrate, maščobe in proteine ter tako pomaga oskrbovati telo z energijo.

Blagodejni učinki kefirja:

Pregled raziskav, opravljenih v lanskem letu, je pokazal, da uživanje probiotikov (v hrani ali kot dodatek) zmanjšuje tveganje za nastanek okužb zgornjih dihal. Prispeva k zdravju imunskega sistema. Mlečna maščoba je pomemben vir energije, vsebuje vse esencialne maščobne kisline in v maščobi topne vitamine (A, D, E, K). Holin, ki je sestavni del mlečne maščobe, uravnava koncentracijo holesterola v telesu. Kefir poleg v maščobi topnih vitaminov vsebuje tudi vitamine B-kompleksa, ki pomagajo uravnavati delovanje ledvic, jeter in živčnega sistema.

• Pospešuje delovanje prebavnega trakta,
• omogoča boljšo vezavo fosforja, železa in kalcija iz hrane v kri,
• olajša razgradnjo beljakovin,
• telo dobi iz kefirja vse potrebne aminokisline,
• vsebuje vse esencialne maščobne kisline,
• razstrupljanje organizma,
• izboljšan odziv organizma na zdravila,
• antioksidacijske lastnosti, ki zavirajo procese staranja in demence,
• olajšan vnos kalcija pri starejših ljudeh,
• primernost za različne diete,
• zmanjšuje zamaščenost kože, lepša polt in pomaga pri mozoljavosti,
• varovalni učinek na doječe matere,
• primeren za otroke, alergične na laktozo,
• primeren za diabetike,
• pomaga mnogim, ki trpijo za motnjami spanja, depresijo, motnjami pozornosti in hiperaktivnostjo.

Kefir je uravnoteženo in hranljivo živilo, ki pomaga krepiti imunski sistem, zato ga v zdravstvu uporabljajo za lajšanje nekaterih bolezni, kot so aids, rak, herpes in kronična utrujenost.

Kako doma pripraviti kefir?

Kefirjeva zrna položite v širšo posodo, ki naj ne bo kovinska. Razmerje med zrni in mlekom naj bo 1:4. Prelijemo jih z mlekom. Katerokoli vrsto že izberete je važno, da je to surovo, neobdelano mleko. Med procesom fermentacije bakterije in kvasovke kot vir hrane izkoriščajo osnovne sestavine mleka in jih pri tem spreminjajo v enostavnejše, lažje prebavljive snovi. Posledica teh sprememb sta boljša prebavljivost in višja prehranska vrednost kefirja v primerjavi z mlekom.

Posodo pokrijemo (a ne nepredušno) in položimo na ustrezno mesto, stran od toplotnih virov in nedosegljivo za sončne žarke. Optimalna temperatura za pridobivanje kefirja je 22 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi je kefir primerno zrel v 24. – 48. urah. Vmes ga večkrat premešamo.

Ko je kefir “zrel” po našem okusu, ga še enkrat premešate in previdno precedite.

Kefirjeva zrnca položite v novo posodo in ponovite postopek.

Kefir hranite v hladilniku kjer lahko počaka več dni.