Borovnica je močno razvejano grmičevje visoko do 40 cm z značilnimi pokončnimi zelenimi vejami. Listi so okroglo jajčaste oblike, malce nazobčani in s kratkim pecljem. Sama rast borovnice je odvisna od nadmorske višine. V večini cvetijo v spomladanskem mesecu maju in junija poleti, plodovi pa v Slovenii dozorijo v juniju in juliju. Plodovi so majhne, … Celotni prispevek
Melisa izhaja iz Bližnjega vzhoda in iz Sredozemlja. Že v srednjem veku se je hitro razširila po vsej Evropi in bila kmalu sestavni del različnih samostanskih vrtov. Je sorodnica žajblja in sivke. Melisa je trajnica, katere grmiček zraste do 80 cm visoko. Listi so veliki do 6 centimetrov, prav tako, kot steblo, po zgornji površini rahlo … Celotni prispevek
Jabolčni kis se v medicini uporablja že več tisoč let. Pred 5000 leti so ga uživali celo Egipčani. Omenja ga tudi kitajska narodna medicina. V ljudski medicini se jabolčni kis že stoletja uporablja za čiščenje krvi in zmanjševanje maščobnih oblog. Bogat je z vitamini (A, B, C in P), minerali (fosfor, flor, kalcij, magnezij, natrij in … Celotni prispevek
Kurkuma je v Evropo je prispela verjetno prek arabskih trgovcev. V srednjem veku so jo imenovali indijski žafran. Začimbni prah kurkume ima pomembno vlogo v indijski kuhinji zaradi njegovih ugodnih vplivov na zdravje pa ga vse bolj cenimo v kuhinjah zahodnega sveta. Prah kurkime pripravijo tako, da gomolje očistijo in jih poparijo toliko, da prenehajo … Celotni prispevek
Ginko je živi fosil. Je najstarejša še živeča vrsta drevesa na svetu, fosili njegovih sorodnikov izvirajo izpred več kot 200 milijonov let. Lahko živi tudi čez 600 let, v višino pa zrase do 40 metrov. Pred ledeno dobo je bilo drevo razširjeno v Evropi in Severni Ameriki, do današnjih dni se je ohranil predvsem po … Celotni prispevek
Za dober okus poskrbi natrijev glutaminat (MSG) – glutaminska kislina. Čeprav so za izboljšanje okusa ekstrakt alg na vzhodu uporabljali že več kot tisoč let, so šele leta 1908 dognali, da je za prijeten okus odgovorna glutaminska kislina. Leta 1956 so jo začeli industrijsko pridelovati. Zelo hitro je postala prvi dodatek prehranske industrije. Danes je … Celotni prispevek
Konopljo poznamo že od 15.000-5000 let pred našim štetjem. Raste povsod, brez potreb po pesticidih ali umetnih gnojilih. Prvi so konopljina vlakna uporabljali v Mezopotamiji in antičnem egiptu, kjer so jo dodajali glinenim zidakom kot sredstvo ojačitve. Danes iz nje izdelujemo papir, njena vlakna so surovina za tekstilne izdelke, različne embalaže, cevi, uporabljamo jo pa … Celotni prispevek
Žajbljeva domovina je Sredozemlje, od koder so ga zanesli po vsem svetu. Njegovo latinsko ime Salvia izhaja iz besede ‘salvus’, ki pomeni ‘zdrav’, kar kaže, da je bil zelo cenjen že pri Rimljanih, ki so ga nadvse častili. Žajbelj ima klobučevinaste liste sivkasto-zelene barve in modre, vijoličaste, rožnate ali povsem bele cvetove. Zdravilni deli so … Celotni prispevek
Lan je enoletnica. Raste na sončnih in pol senčnih legah na vseh vrstah tal. Zraste do 70 cm visoko. Navadi lan je ena najstarejših kulturnih rastlin. Poznali so ga že v mlajši kameni dobi, danes pa ga gojijo po vsem svetu. Pri nas ga gojijo največ v Beli krajini, za izdelavo platna. Kot zdravilo uporabljamo laneno … Celotni prispevek