Pljučnik

800px-Boraginaceae_-_Pulmonaria_officinalis-4

Rdeč, moder in vijoličen cvet na eni sami rastlini. To je pljučnik. Zrase približno 20 cm visoko, ima dlakavo steblo, na katerem so temno zeleni listi z belimi lisami. Cvetovi so sprva rdeči, a se kasneje zaradi spremembe v pH vrednosti, spremenijo v vijoličaste in modre. Zgornja stran listov pljučnika je dlakava  in posuta z … Celotni prispevek

Vijolice za zdravje!

viola-1376508

Vijolica raste predvsem na senčnatih travnikih, najdemo jo tudi pod grmičevjem, ob plotovih in na vrtovih. Poznamo dve vrsti vijolic in sicer dišečo vijolico močne modro-vijoličaste barve in bledo-modro nedišečo vijolico. Obe sta sta zdravilni, a za dišečo vijolico velja, za je zdravilna še nekoliko bolj. Vijolica cveti v marcu in aprilu, včasih pa tudi jeseni, … Celotni prispevek

Ginko biloba

gingko_biloba

Ginko je živi fosil. Je najstarejša še živeča vrsta drevesa na svetu, fosili njegovih sorodnikov izvirajo izpred več kot 200 milijonov let. Lahko živi tudi čez 600 let, v višino pa zrase do 40 metrov. Pred ledeno dobo je bilo drevo razširjeno v Evropi in Severni Ameriki, do današnjih dni se je ohranil predvsem po … Celotni prispevek

Navadna madronščica

mardinscica

Navadna madronščica cveti od junija do konca oktobra, na kamnitih tleh (nasipališčih, ruševinah, železniških nasipih, pripotjih …) po vsej Sloveniji. Je trajnica, zraste do 60 centimetrov visoko. Na vrhu stebla je grozdasto socvetje. Vedno cveti le v rumeni barvi. Značilno obliko cveta in socvetja, skoraj ne moremo zamenjati z drugimi rožami. Cvet spominja na zajčka … Celotni prispevek

Ognjič

ognjic

Ognjič je enoletnica. Zraste do 60 cm visoko. Listi so sedeči, podolgovati z valovitim robom, lepljivi in rahlo dlakavi. Cveti od junija do oktobra in ima značilna socvetja, sestavljena iz cevastih in jezičastih cvetov izrazito rumene do oranžne barve. Imajo značilen oster vonj in so lepljivi. Nabiramo predvsem povsem odprte cvetove, in sicer v soncu, … Celotni prispevek

Amarant

amarant

Amarant izvira iz Mehike. Gre za izredno staro rastlino, saj arheologi domnevajo, da so ga gojili že pred osem tisoč leti. Na vsaki rastlini zraste 40.000 do 60.000 semen. So drobna, okrogla in zlato rumene barve ter velika komaj en milimeter. Amarant ima nenavadno sladek okus po lešnikih in oreščkih, ter prijeten vonj. Ker je … Celotni prispevek

Hemoroidi

hemoroidi

Hemoroidi  so razširitve spodnjih ven danke, ki so podobne krčnim žilam. So najpogostejša motnja v predelu zadnjega dela debelega črevesa (danke) in zadnjika (odprtine). Zlata žila pogosto povzroča bolečine, ker so ti predeli dobro oživčeni. Hemoroidi pogosto povzročajo občasne krvavitve in srbečico. Običajno ne gre za resnejše obolenje, kljub temu pa je osamljen hemoroid lahko … Celotni prispevek

Aloe vera

aleo_vera

Aloe vera izvira iz Afrike, sorodne vrste pa najdemo tudi v Sredozemlju in Indiji. Ima debele liste, dolge 40-50 cm, ki imajo na robu in na spodnji strani bodice. Ne prenese nizkih temperatur, zato je v naravi pri nas ne najdemo. Je do meter visok grm z odebeljenim sočnim steblom. Listi so široki, zadebeljeni, temno … Celotni prispevek

Timijan

timijan2

Botanično ime Thymus (Timijan), izhaja iz grške besede thymon, ki pomeni pogum. Domovina timijana je sredozemje. Timijan zraste od 10 pa do 40 cm. Listi so majhni, sivozeleni in ob robovih zavihani. Cvetovi so zbrani v klasih in so rožnate barve. Timijan ima aromatičen, malce limoni podoben vonj in grenak okus. Nabiramo le cvetove brez korenin. Raziskave … Celotni prispevek

Kopriva

kopriva

Drugo ime za koprivo je urtica, kar pomeni skelenje. Zraste od 50 do 150 centimetrov visoko. Steblo je štirioglate oblike in pokrito z dlačicami. Razen mladih listov med marcem in majem je pokrita z žgalnimi in ščetinastimi dlačicami. Konice dlačic se od dotiku zlahka odlomijo, prebodejo kožo in vbrizgajo strupeno tekočino. Od tod pekoč občutek, … Celotni prispevek