Pradomovina kakavovca je Gvajana, območje v zgornjem toku reke Orinoco in Rio Negro. Maji so prvi začeli gojiti in uporabljati kakavovec kot kulturno rastlino. Za hrano so uporabljali njegove plodove in stebla. Plodove kakava so mleli in kuhali ter to maso mešali v vodi s sojo, vanilijo in čilijem. Kakavovec (Theobroma cacao) je tropska kulturna rastlina … Celotni prispevek
Melisa izhaja iz Bližnjega vzhoda in iz Sredozemlja. Že v srednjem veku se je hitro razširila po vsej Evropi in bila kmalu sestavni del različnih samostanskih vrtov. Je sorodnica žajblja in sivke. Melisa je trajnica, katere grmiček zraste do 80 cm visoko. Listi so veliki do 6 centimetrov, prav tako, kot steblo, po zgornji površini rahlo … Celotni prispevek
Hren izvira iz vzhodne in severovzhodne Evrope, zdaj pa raste podivjan povsod po Evropi, a se je udomačil tudi že v Aziji in Severni Ameriki. Uporabljali so ga že v starem Rimu, od 12. stol. pa ga pozna Evropa; v 19. stol. so ga začeli gojiti na njivah. Je trajnica. Ima valjasto korenino z grobo … Celotni prispevek
Vijolica raste predvsem na senčnatih travnikih, najdemo jo tudi pod grmičevjem, ob plotovih in na vrtovih. Poznamo dve vrsti vijolic in sicer dišečo vijolico močne modro-vijoličaste barve in bledo-modro nedišečo vijolico. Obe sta sta zdravilni, a za dišečo vijolico velja, za je zdravilna še nekoliko bolj. Vijolica cveti v marcu in aprilu, včasih pa tudi jeseni, … Celotni prispevek
Napačno imenovani oreščki, so pravzaprav jedilni gomolji tigrove trave, ki raste v južni Španiji in Afriki. Le ti so predstavljali kar 80% prehrane naših Paleo prednikov pred 2 milijonoma let. Odkrili so jih tudi v eni izmed egipčanskih grobnic iz obdobja 6000 leti pred našim štetjem. Stari Egipčani so jih cenili zaradi zdravilnih in regerativnih lastnosti. Pri … Celotni prispevek
Rastlina ricinus ali kloščevec prevladuje v tropskem in zmerno tropskem podnebju in izvira iz Vzhodne Afrike. Raste hitro in z malo nege. Ricinusovo olje se pridobiva iz rastline ricinus (lat. Ricinus communis), ki velja za najbolj strupeno rastlino na svetu. Kljub temu pa ricinusovo olje, še zdaleč ni strupeno. Egipčani, ki so ga poimenovali kar … Celotni prispevek
Ognjič je enoletnica. Zraste do 60 cm visoko. Listi so sedeči, podolgovati z valovitim robom, lepljivi in rahlo dlakavi. Cveti od junija do oktobra in ima značilna socvetja, sestavljena iz cevastih in jezičastih cvetov izrazito rumene do oranžne barve. Imajo značilen oster vonj in so lepljivi. Nabiramo predvsem povsem odprte cvetove, in sicer v soncu, … Celotni prispevek
Amarant izvira iz Mehike. Gre za izredno staro rastlino, saj arheologi domnevajo, da so ga gojili že pred osem tisoč leti. Na vsaki rastlini zraste 40.000 do 60.000 semen. So drobna, okrogla in zlato rumene barve ter velika komaj en milimeter. Amarant ima nenavadno sladek okus po lešnikih in oreščkih, ter prijeten vonj. Ker je … Celotni prispevek
Mangosteen je po obliki še najbolj podoben jabolku. Drevo mangosteena zraste 7 do 25 metrov visoko. Zanimivo je, da začne drevo prve sadeže poganjati šele, ko je staro 15 let. Ko dozori, je lupina vijolične barve, sredica pa je užitno belo meso, kremasto in sladko, podobno olupljeni mandarini. Je sladek in sočen sadež, njegov okus je težko … Celotni prispevek
V 13. stoletju je iz Kitajske in Nove Zelandije lubenica pripotovala v Evropo. Spada med melone. Doseže lahko tudi do 16kg. Ima gladko, temnozeleno lupino in rdeče meso. Sestavljena je iz približno 90 odstotkov vode, preostali del pa predstavljajo vlaknine, ki pozitivno delujejo na prebavo. Bogata je z vitaminom A, B in C nekaj magnezija … Celotni prispevek
Acerola je znana tudi pod imenom divja češnja. Drevo zraste do višine 5 m visoko in uspeva v Braziliji, v Aziji in Indiji. Je zimzeleno drevo, ki zraste do 5 metrov visoko in ima bujno krošnjo. Občutljiva je na veter in odporna na sušo. Do 90% cvetov pade z drevesa. Mesnato rdeče koščičasto sadje, v velikosti … Celotni prispevek
Konopljo poznamo že od 15.000-5000 let pred našim štetjem. Raste povsod, brez potreb po pesticidih ali umetnih gnojilih. Prvi so konopljina vlakna uporabljali v Mezopotamiji in antičnem egiptu, kjer so jo dodajali glinenim zidakom kot sredstvo ojačitve. Danes iz nje izdelujemo papir, njena vlakna so surovina za tekstilne izdelke, različne embalaže, cevi, uporabljamo jo pa … Celotni prispevek
Sonce je tisto, ki ustvarja, ohranja in tudi uničuje življenje na Zemlji. Kako pa vpliva na naša mala življenja? Bi se ga morali izogibati, ali pa nam lahko koristi? Zdravniki nas opozarjajo, da pretirano izpostavljanje njegovim žarkom povzroča rdečico in opekline, to pa povečuje tveganje za nastanek nevarnih sprememb na koži in za pospešeno staranje … Celotni prispevek
Botanično ime Thymus (Timijan), izhaja iz grške besede thymon, ki pomeni pogum. Domovina timijana je sredozemje. Timijan zraste od 10 pa do 40 cm. Listi so majhni, sivozeleni in ob robovih zavihani. Cvetovi so zbrani v klasih in so rožnate barve. Timijan ima aromatičen, malce limoni podoben vonj in grenak okus. Nabiramo le cvetove brez korenin. Raziskave … Celotni prispevek
Žajbljeva domovina je Sredozemlje, od koder so ga zanesli po vsem svetu. Njegovo latinsko ime Salvia izhaja iz besede ‘salvus’, ki pomeni ‘zdrav’, kar kaže, da je bil zelo cenjen že pri Rimljanih, ki so ga nadvse častili. Žajbelj ima klobučevinaste liste sivkasto-zelene barve in modre, vijoličaste, rožnate ali povsem bele cvetove. Zdravilni deli so … Celotni prispevek
Čemaž spada v družino lukovk tako kot npr. česen in čebula. Je rastlina mnogih imen: divji česen, gozdni česen, medvedji česen, kačji lek; številna imena nakazujejo na široko uporabo v preteklosti. Raste od marca do junija in cvete v aprilu in maju v gosto poraslih preprogah. Mladi listi so sveže zeleni in svetli. Zraste 25-30 … Celotni prispevek
Mango je indijski nacionalni sadež, Indijci pa verjamejo, da ima skrivnostne moči. Cvetovi mangovca imajo pomembno vlogo tudi v indijskih verskih obredih. Poznamo 2500 sort manga. V sredini ima veliko koščico, okoli katere je sladko meso. Zraste tudi več kot 30 metrov visoko. Plodovi visijo na tankih vejicah, ki pa so tako dolge, da se … Celotni prispevek
Stare knjige uvrščajo proso med zdravilne rastline. Danes proso intenzivno pridelujejo v Indiji, Rusiji, Ukrajini. Ima kratko rastno sezono in dobro prenaša sušo. Proso je enoletna rastlina, ki v višino zraste približno 100 centimetrov. Klasje zraste v šopkih. Od mineralov vsebuje večje količine fosforja, magnezija in železa ter silicija, ki ga ostala žita ne vsebujejo, kalcij, kalij … Celotni prispevek
Drugo ime za koprivo je urtica, kar pomeni skelenje. Zraste od 50 do 150 centimetrov visoko. Steblo je štirioglate oblike in pokrito z dlačicami. Razen mladih listov med marcem in majem je pokrita z žgalnimi in ščetinastimi dlačicami. Konice dlačic se od dotiku zlahka odlomijo, prebodejo kožo in vbrizgajo strupeno tekočino. Od tod pekoč občutek, … Celotni prispevek