Putika velja za bolezen, ki je posledica “predobre” hrane, zato lahko s spremembo prehranjevanja veliko naredimo za izboljšanje stanja. Z ustrezno prehrano lahko upočasnimo napredovanje obolenja, prav tako lahko zmanjšamo število akutnih protinskih napadov. Priporoča se prehrana z malo purinov (snov, ki nastane pri presnovi beljkovin) in zmanjšanje pitja alkohola, predvsem piva. Redno uživanje sadja in zelenjave temno modre … Celotni prispevek
Baker Baker daje energijo ter skrbi za pravilno delovanje živcev in vsrkavanje železa v hemoglobin. črna kumina, goji jagode, koren maca, mango, avokado, kvinoja, gobe, grah, morske alge, oreščki, arašidi, suhe slive Cink Igra pomembno vlogo v strukturi beljakovin in celičnih membran ter uravnavanju izražanja genov, celičnem signaliziranju. Sodeluje pri presnovi vitamina A. goji jagode, … Celotni prispevek
VITAMINI ZA KAJ SO POMEMBNI? KJE JIH NAJDEMO? A Za zdravo kožo, sluznico, dober za vid. zelena in rumena zelenjava, črna kumina, jetrca, maslo, sir, mleko, acerola, marelice, koromač, listnata zelenjava, jabolčni kis B1 Za pridobivanje energije iz ogljikovih hidratov. polnozrnat kruh, kamut, krompir, stročnice, kvinoja, meso, česen, rumenjak, kvas, arašidi, gobe, acerola, krompir, svinjina, B2 … Celotni prispevek
Napačno imenovani oreščki, so pravzaprav jedilni gomolji tigrove trave, ki raste v južni Španiji in Afriki. Le ti so predstavljali kar 80% prehrane naših Paleo prednikov pred 2 milijonoma let. Odkrili so jih tudi v eni izmed egipčanskih grobnic iz obdobja 6000 leti pred našim štetjem. Stari Egipčani so jih cenili zaradi zdravilnih in regerativnih lastnosti. Pri … Celotni prispevek
Smo v obdobju, ko je pogostost okužb dihal večja. Večina ljudi zboli za lažjimi oblikami bolezni. V večini primerov gre za virusna obolenja, ki se ozdravijo sama od sebe. Kako pa vemo, da je stvar malo bolj resna? V Sloveniji se zaradi pljučnice zdravi v bolnišnicah vsako leto 2000 bolnikov. Pljučnica je vnetje pljuč. Vnamejo … Celotni prispevek
Napenjanje je občutek povečane količine plinov v prebavilih. Plini so sestavljeni iz vodika, dušika, ogljikovega dioksida in žveplenih spojin, zaradi katerih imajo vetrovi neprijeten vonj. Intenzivnost vonja vetrov je odvisna tudi od hrane, ki jo uživamo. Več žvepla ko vsebuje hrana, ki jo uživate, bolj bodo zaudarjali vaši vetrovi. Napenjajo nas tako plini brez vonja … Celotni prispevek