Peteršilj v prvem letu razvije listnato maso, v drugem letu pa steblo s cvetnimi kobuli. Podobno kot pri koriandru, se uporablja list, ki pa ima blažjo aromo, uporabimo pa lahko tudi steblo (ki je enako aromatično kot listje) ali korenino. Ko enkrat vzkali, je nezahteven, gojimo ga lahko tudi v lončku, a mora biti ta … Celotni prispevek
Borovnica je močno razvejano grmičevje visoko do 40 cm z značilnimi pokončnimi zelenimi vejami. Listi so okroglo jajčaste oblike, malce nazobčani in s kratkim pecljem. Sama rast borovnice je odvisna od nadmorske višine. V večini cvetijo v spomladanskem mesecu maju in junija poleti, plodovi pa v Slovenii dozorijo v juniju in juliju. Plodovi so majhne, … Celotni prispevek
Melisa izhaja iz Bližnjega vzhoda in iz Sredozemlja. Že v srednjem veku se je hitro razširila po vsej Evropi in bila kmalu sestavni del različnih samostanskih vrtov. Je sorodnica žajblja in sivke. Melisa je trajnica, katere grmiček zraste do 80 cm visoko. Listi so veliki do 6 centimetrov, prav tako, kot steblo, po zgornji površini rahlo … Celotni prispevek
Ginko je živi fosil. Je najstarejša še živeča vrsta drevesa na svetu, fosili njegovih sorodnikov izvirajo izpred več kot 200 milijonov let. Lahko živi tudi čez 600 let, v višino pa zrase do 40 metrov. Pred ledeno dobo je bilo drevo razširjeno v Evropi in Severni Ameriki, do današnjih dni se je ohranil predvsem po … Celotni prispevek
Navadna madronščica cveti od junija do konca oktobra, na kamnitih tleh (nasipališčih, ruševinah, železniških nasipih, pripotjih …) po vsej Sloveniji. Je trajnica, zraste do 60 centimetrov visoko. Na vrhu stebla je grozdasto socvetje. Vedno cveti le v rumeni barvi. Značilno obliko cveta in socvetja, skoraj ne moremo zamenjati z drugimi rožami. Cvet spominja na zajčka … Celotni prispevek
Ognjič je enoletnica. Zraste do 60 cm visoko. Listi so sedeči, podolgovati z valovitim robom, lepljivi in rahlo dlakavi. Cveti od junija do oktobra in ima značilna socvetja, sestavljena iz cevastih in jezičastih cvetov izrazito rumene do oranžne barve. Imajo značilen oster vonj in so lepljivi. Nabiramo predvsem povsem odprte cvetove, in sicer v soncu, … Celotni prispevek
Raste kot plezalka, lahko tudi 10 metrov visoko. Prezimi dobro, le prvo leto jo je dobro zaščititi. Njena vzgoja je nezahtevna in prav zato je primerna za ekološko pridelavo. Po drugem letu rastlina oblikuje rdeče plodove, ki imajo številne zdrave učinkovine. Plodovi se običajno uživajo sveži ali posušeni. Zaradi posebnega prefinjenega okusa njenih plodov(slano, kislo, … Celotni prispevek
Koromač raste divje ali v nasadih povsod po svetu. Raste od pomladi do jeseni, naprodaj pa je tudi pozimi. Ima čvrste, rebraste in mesnate liste, je svežega vonja in okusa, podobnega janežu. V trgovini ali na tržnici izberemo gomolje koromača, ki so čvrsti, svetli in brez rjavih, poškodovanih mest. Čim svetlejši je gomolj, tembolj nežni … Celotni prispevek
V predelu tropske afrike raste biser narave: baobab ali tako imenovano drevo opičjega kruhovca. Primeri tega drevesa so stari tudi do 3000 let, vendar je to težko preverit, ker so ta debla v notranjosti votla in nimajo starostnih obročev.Premer drevesa doseže kar do 12 m, njegov obseg pa tudi do 40 m. Cvetove oprašujejo netopirji, … Celotni prispevek
Konopljo poznamo že od 15.000-5000 let pred našim štetjem. Raste povsod, brez potreb po pesticidih ali umetnih gnojilih. Prvi so konopljina vlakna uporabljali v Mezopotamiji in antičnem egiptu, kjer so jo dodajali glinenim zidakom kot sredstvo ojačitve. Danes iz nje izdelujemo papir, njena vlakna so surovina za tekstilne izdelke, različne embalaže, cevi, uporabljamo jo pa … Celotni prispevek
Sonce je tisto, ki ustvarja, ohranja in tudi uničuje življenje na Zemlji. Kako pa vpliva na naša mala življenja? Bi se ga morali izogibati, ali pa nam lahko koristi? Zdravniki nas opozarjajo, da pretirano izpostavljanje njegovim žarkom povzroča rdečico in opekline, to pa povečuje tveganje za nastanek nevarnih sprememb na koži in za pospešeno staranje … Celotni prispevek
Aloe vera izvira iz Afrike, sorodne vrste pa najdemo tudi v Sredozemlju in Indiji. Ima debele liste, dolge 40-50 cm, ki imajo na robu in na spodnji strani bodice. Ne prenese nizkih temperatur, zato je v naravi pri nas ne najdemo. Je do meter visok grm z odebeljenim sočnim steblom. Listi so široki, zadebeljeni, temno … Celotni prispevek
Goji jagode že 1900 let uporabljajo v tradicionalni kitajski, korejski, tibetanski in japonski medicini. Sedaj so se začele pojavljati tudi pri nas. Prvi nasad goji jagod je na obrobju Ljubljanskega barja, v eksotični vrtnariji Zeleni zmaj, kjer raste že 1000 rastlin. Njihova glavna prednost je, da prodajajo sadike stare že dve leti ( torej rodne). … Celotni prispevek
Mango je indijski nacionalni sadež, Indijci pa verjamejo, da ima skrivnostne moči. Cvetovi mangovca imajo pomembno vlogo tudi v indijskih verskih obredih. Poznamo 2500 sort manga. V sredini ima veliko koščico, okoli katere je sladko meso. Zraste tudi več kot 30 metrov visoko. Plodovi visijo na tankih vejicah, ki pa so tako dolge, da se … Celotni prispevek
Lan je enoletnica. Raste na sončnih in pol senčnih legah na vseh vrstah tal. Zraste do 70 cm visoko. Navadi lan je ena najstarejših kulturnih rastlin. Poznali so ga že v mlajši kameni dobi, danes pa ga gojijo po vsem svetu. Pri nas ga gojijo največ v Beli krajini, za izdelavo platna. Kot zdravilo uporabljamo laneno … Celotni prispevek
Španskemu osvajalcu Hernandu Cortezu (1485-1547) so avokadovec podarili Azteki, ta pa ga je odnesel v Evropo. Za razliko od mnogih drugih ameriških rastlin pa se tu ni prav udomačil. Avokado je koščičast plod drevesa, ki raste v tropskem in subtropskem podnebju in zraste v višino od 10 do 20 m. Sadež ima večinoma obliko hruške, … Celotni prispevek