Melisa

Melisa izhaja iz Bližnjega vzhoda in iz Sredozemlja. Že v srednjem veku se je hitro razširila po vsej Evropi in bila kmalu sestavni del različnih samostanskih vrtov. Je sorodnica žajblja in sivke. Melisa je trajnica, katere grmiček zraste do 80 cm visoko. Listi so veliki do 6 centimetrov, prav tako, kot steblo, po zgornji površini rahlo dlakavi. Če liste zmečkamo, oddajajo značilen vonj, ki spominja na limone. Cvetovi so beli ali rahlo rožnati. Kot večina zdravilnih rastlin zahteva majhno pozornost, preveriti je treba le, ali ima dovolj, a ne preveč vlage, od časa do časa se opleje. Pri melisi se uporabljajo nadzemni deli, predvsem listi. Za nabiranje je primeren čas od julija do oktobra. Če nabiramo celo zelišče, ga odrežemo 10 cm nad tlemi.

Vsebuje čreslovine, smolo, jantarno kislino, sluz, rudninske snovi. V svežih listih najdemo vitamin C. Vsebuje tudi hlapno eterično olje, ki vsebuje geraniol aldehid, citral in citronelal, ki daje nežen vonj po limonah. Obnese se pri prebavnih težavah, denimo pri slabi prebavi, preveč kisline, slabosti, napenjanju in krčih. Je blago pomirilo, ki pomaga pri žalosti, tesnobi, depresiji, lenobnosti, histeriji, stresu, nespečnosti, migreni, menopavzi, brezvoljnosti, nemirnosti, potrtosti in razdraženosti. Po čaju iz melise naj sežejo ljudje, ki jih čakajo težke preizkušnje – denimo študentje pred izpiti. Raziskava iz leta 2001 je pokazala, da melisa koristi pri zdravljenju motenj pomanjkanja zbranosti ali pozornosti (ADD) in hiperaktivnosti (ADHD) pri otrocih. Pomagal jim bo zbrati misli in utrdil spomin. Ugotovili so, da zdravi srce, ga krepi in umirja njegov utrip in s tem znižuje krvni tlak.  Polifenolne sestavine v melisi  učinkujejo virostatično, zavrejo razvoj virusov, zlasti herpesa – skrajša čas celjenja in povečuje razmik med posameznimi izbruhi bolezni. Vroč čaj pospešuje potenje, zbija vročino in uspešno zdravi prehlad, gripo, napade astme, kašljanje in infekcije. Pomaga pa tudi proti alergijam in je učinkovit pri zdravljenju senenega nahoda. Pri slabem zadahu je dobrodošel za spiranje ust. Blaži bolečine pri zobobolu in omotico pri nosečnicah. Dekleta si s poparkom očistijo in osvežijo kožo. Melisa je tudi zdravilo za pomoč pri vrezninah in pikih žuželk, saj pospešuje celjenje ran. Iranski raziskovalci so leta 2003 potrdili, da jemanje melisnih pripravkov zmanjšuje vznemirjenost in blaži blage do zmene simptome Alzheimerjeve bolezni.

Melisin poparek:

2 čajni žlički melise prelijemo z 2,5 dcl vrele vode in pustimo stati 10 minut, nakar precedimo. Pijemo 2 – 3 skodelice dnevno.

Melisin sirup:

• cca. 7 zvrhanih pesti listov melise
• 3 kg sladkorja
• 2 pomaranči (neškropljeni)
• 3 limone (neškropljeni)
• 50 g citronske kisline
• 2 litra vode

Pomaranče in limone operemo in narežemo na rezine. Od melise uporabimo le zdrave liste, ki nimajo rjavih mest. Na grobo jih nasekljamo. Vse skupaj damo v večjo posodo. V drugi posodi zavremo 2 l vode s sladkorjem. Kuhamo in ko je sladkor stopljen, ga prelijemo k pomarančam, limonam in melisi. Dodamo citronsko kislino. Posodo pokrijemo s krpo, pri tem pustimo manjšo režo, da sirup lahko diha. Pustimo stati 3 dni. Nato obložimo cedilo z bombažno krpo in precedimo sirup. Sok ponovno prevremo, saj mu s tem podaljšamo rok trajanja. Vroč sirup melise nalijemo v ogrete steklenice in dobro zapremo.

Namaz z meliso:

• 3 dag masla
• 25 dag skute
• sol
• peteršilj
• bazilika
• melisa
• drobnjak
• pehtran
• kisla smetana

Penasto umešamo maslo in mu dodamo pretlačeno skuto in sesekljana zelišča. Vse to dobro premešamo. Dodamo žličko kisle smetane, da je skuta bolj mazava. Ponudimo z popečenimi kruhki.