Drugo ime za stres je preobremenjenost. V normalnih okoliščinah je stres pozitiven, saj manjša količina stresa na marsikoga deluje spodbudno, do neke mere celo pomaga človeku dati vse od sebe. Ko se stres zelo poveča in mu človek več ni kos, postane škodljiv.
Raziskave kažejo, da je prav stres, ki je posledica psihičnih pritiskov ali preobremenitev, v 80 % vzrok vseh rakavih obolenj. Stresna hormona adrenalin in kortizol, sta pri trajnih obremenitvah lahko vzrok za srčni infarkt ali možgansko kap, debelost in posledično tudi sladkorno bolezen.
Eden od bistvenih faktorjev, ki določajo vašo odzivnost na stres, je vaša krvna skupina. Krvna skupina bistveno vpliva na bazalno raven stresnih hormonov (količino stresnih hormonov v telesu, kadar stres ni prisoten), na način, kako se ljudje odzivajo na stres (biokemični proces in njegov učinek na naše notranje sisteme); in na čas, ki je potreben, da se po stresni izkušnji ponovno vzpostavi ravnovesje (da se telo raz-strese oz. si opomore od stresa).
Ljudje s krvno skupino A so najbolj dovzetni za negativne učinke stresa. Ljudje s krvno skupino O so na skrajni drugi strani spektra glede na krvno skupino A, in so daleč najbolj odporni na stres, vendar pa si od stresa težje opomorejo, če mu enkrat podležejo. Ljudje s krvno skupino B in AB so nekje vmes, pri čemer je odziv na stres pri krvni skupini B bližje krvni skupini A kot AB, pri kateri je odziv na stres bližji krvni skupini O.
Glavni pokazatelji izpostavljenosti stresu so pogosti glavoboli, utrujenost, raztresenost, razdražljivost, napadalnost, prebavne motnje, razbijanje srca oz. povečan utrip, uživanje preveč ali premalo hrane, nečista koža.
Kako se torej obvarovati pred prevelikim stresom?
Na psihološki stres se moramo odzivati z umirjenimi mislimi, pravilnim in hitrim odločanjem ter s samokontrolo.
Aerobne vaje, kot so tek, kolesarjenje, plavanje, hitra hoja, tenis, rolanje, skratka, dejavnosti, ki spodbujajo potenje, zmanjšajo dovzetnost za stres, psihično občutljivost in mišično napetost. 30 minut vadbe na dan dvigne imunsko odpornost telesa, ki je tako lažje kos stresnemu vsakdanu.
- Smejte se: Pri smehu se sprošča hormon sreče, ki deluje pozitivno na telo.
- Bodite v družbi: Vaši prijatelji in družina so vaša opora. Občutenje, da niste sami, pomaga proti stresu.
- Bodite naspani: Stresne dneve boste lažje premagovali, če boste naspani, saj je tudi nenaspanost stresna.
- Izrazite jezo: Pomagajte si z jogo, karatejem ali enostavno z boksanjem v blazino.
- Sprostite se: Privoščite si kopel, meditirajte ali se kako drugače sprostite.
- Bodite pozitivni: Naj bo vaš kozarec na pol poln! Razmšljajte o lepih stvareh in ne pustite da vas malenkosti spravijo v slabo voljo.
- Odmori: Med delom si vzemimo nekajminutne odmore, med katerimi ne mislimo na skrbi.
- Delo ostane v službi: Ne nosimo dela domov in postavimo jasno mejo med zasebnim in poklicnim življenjem.