Uporaben peteršilj

ID-100345564

Peteršilj v prvem letu razvije listnato maso, v drugem letu pa steblo s cvetnimi kobuli. Podobno kot pri koriandru, se uporablja list, ki pa ima blažjo aromo, uporabimo pa lahko tudi steblo (ki je enako aromatično kot listje) ali korenino. Ko enkrat vzkali, je nezahteven, gojimo ga lahko tudi v lončku, a mora biti ta … Celotni prispevek

Živila ki razstrupljajo

ID-100362864

Telo zastrupljamo z nezdravim načinom življenja, premalo gibanja, alkoholom in cigaretami. Če k temu dodamo še pesticide v hrani, aditive, klorirano vodo, nekatera zdravila in preobilico stresa, potem ni čudno, da opazimo znake zastrupljanja. Črevesna stena je oslabljena in v krvni obtok spušča nepopolno razgrajene in tudi škodljive snovi. Imunske celice take snovi v krvi … Celotni prispevek

Naravno nad črevesne zajedalce

zajedalci

V naše telo zaidejo na različne načine. Lahko jih v različnih razvojnih fazah zaužijemo z vodo, hrano ali pa v usta zaidejo z umazanimi rokami. Prehranski vir okužbe ni le slabo kuhano meso, ampak tudi sadje ali zelenjava, umazana z zemljo ali gnojilom. Mikroskopsko majhni zajedalci, kot so giardije in kriptosporidiji, zaidejo celo v vire … Celotni prispevek

Melisa

melisa

Melisa izhaja iz Bližnjega vzhoda in iz Sredozemlja. Že v srednjem veku se je hitro razširila po vsej Evropi in bila kmalu sestavni del različnih samostanskih vrtov. Je sorodnica žajblja in sivke. Melisa je trajnica, katere grmiček zraste do 80 cm visoko. Listi so veliki do 6 centimetrov, prav tako, kot steblo, po zgornji površini rahlo … Celotni prispevek

Lapuh

lapuh

Lapuh je trajna rastlina, ki zraste do 25 cm visoko na luskastem steblu. Šele po cvetenju zrastejo listi.  Cvetove nabiramo od marca do aprila, liste, ki se pojavijo za njimi pa do junija. Nabiramo ga na sončnih legah, tam je bolj zdravilen. Ker cvetovi dozorevajo tudi med sušenjem, nabiramo mlade, pravkar razprte cvetne koške. Cvetje … Celotni prispevek

Pljučnik

800px-Boraginaceae_-_Pulmonaria_officinalis-4

Rdeč, moder in vijoličen cvet na eni sami rastlini. To je pljučnik. Zrase približno 20 cm visoko, ima dlakavo steblo, na katerem so temno zeleni listi z belimi lisami. Cvetovi so sprva rdeči, a se kasneje zaradi spremembe v pH vrednosti, spremenijo v vijoličaste in modre. Zgornja stran listov pljučnika je dlakava  in posuta z … Celotni prispevek

Vijolice za zdravje!

viola-1376508

Vijolica raste predvsem na senčnatih travnikih, najdemo jo tudi pod grmičevjem, ob plotovih in na vrtovih. Poznamo dve vrsti vijolic in sicer dišečo vijolico močne modro-vijoličaste barve in bledo-modro nedišečo vijolico. Obe sta sta zdravilni, a za dišečo vijolico velja, za je zdravilna še nekoliko bolj. Vijolica cveti v marcu in aprilu, včasih pa tudi jeseni, … Celotni prispevek

Naravna pomoč pri bronhitisu

ID-100111141

Bronhitis nastane kadar okužba povzroči vnetje in otekanje sluznice bronhialnih cevk. Telo z željo, da bi premagalo bronhitis, okrepi prekrvavitev bronhijev, zato sluznice otečejo, to pa pelje v oteženo dihanje. Pogosto se pojavi ob prehladu in gripi, prepoznamo ga po pekočem občutku v prsih, ki mu sledi dražeč, boleč in suh kašelj, spremlja pa ga … Celotni prispevek

Črna kumina

Črna kumina je približno 35 cm visok grm z pokončnimi stebli in precej razvejanimi list ter belimi cvetovi. Plod nosi črna semena, ki imajo močan okus. Črna kumina (Nigella sativa) v arabščini znana kot »habbatul barakah«, kar pomeni “blagoslovljeno seme”, se je stoletja uporabljala za zdravljenje raznih bolezni na Arabskem polotoku. Najbolj kvalitetna črna kumina … Celotni prispevek

Od kod tako dober okus?

od kod tako dober okus

Za dober okus poskrbi natrijev glutaminat (MSG) – glutaminska kislina. Čeprav so za izboljšanje okusa ekstrakt alg na vzhodu uporabljali že več kot tisoč let, so šele leta 1908 dognali, da je za prijeten okus odgovorna glutaminska kislina. Leta 1956 so jo začeli industrijsko pridelovati. Zelo hitro je postala prvi dodatek prehranske industrije. Danes je … Celotni prispevek