Hren

Hren izvira iz vzhodne in severovzhodne Evrope, zdaj pa raste podivjan povsod po Evropi, a se je udomačil tudi že v Aziji in Severni Ameriki. Uporabljali so ga že v starem Rimu, od 12. stol. pa ga pozna Evropa; v 19. stol. so ga začeli gojiti na njivah. Je trajnica. Ima valjasto korenino z grobo lupino bledo rjavkaste barve in na videz spominja na veliko peteršiljevo korenino. V kulinariki uporabljamo predvsem korenino, čeprav so užitni tudi listi.

Svež hren ogromno vitamina C in B, kalcija, kalija, magnezija in eteričnih olj. Vsebuje tudi veliko jabolčne kisline, glutamin in organsko vezano žveplo. Dokazano je, da med vsemi rastlinami vsebuje največ peroksidaze, encima, ki dokazano spodbuja boljšo prekrvavitev in celjenje. Enak encim je po vsej verjetnosti tudi glavni faktor zniževanja krvnega tlaka. Vsebuje glukozinolate, ki mu zagotavljajo značilen pekoč okus. Njegovo gorčično olje ima veliko antibiotično moč; antibiotična učinkovina preide v kri že v dvanajstniku, zato ne prizadene zdrave črevesne flore, kot storijo antibiotiki. Tako hren onemogoča razmnoževanje patogenih bakterij in virusov, medtem ko jih antibiotiki neposredno uničujejo, zaradi česar v telesu nastaja veliko sluzi. Zato je hren primerna hrana za ljudi, ki jih mučijo bolezni presnove, predvsem za revmatike, sladkorne bolnike in one, ki jih muči protin.

Hren je odlično zdravilo za pljuča. Pomešamo ga z ingverjem in medom, kar vpliva na redčenje sluzi, zmanjšuje ali celo prepreči hude astmatične napade, vendar tudi tega ne smemo pojesti preveč, ker lahko dobimo drisko. Z medom pomešan hren zdravi tudi težko dihanje, prehlad, kašelj, pljučno tuberkulozo in srčno astmo. S hrenom lahko lajšajo izkašljevanje kadilci, ki jih pesti kronični bronhitis. Preprečujemo ali zdravimo pa tudi infekcije sečil.

Pri vnetju dlesni, pri ustni gnilobi, če imamo neprijeten zadah iz ust, je zelo priporočljivo jesti hren, ali pa pripraviti raztopino iz hrena, janeža in poprove mete. S hrenom zdravimo tudi mozolje, sončne in starostne pege; pripravimo si raztopino iz jabolčnega kisa, v katerem 8 dni namakamo hren. Z razredčeno tekočino si umivamo kožo. Obloge iz hrenovih listov pa znižujejo visoko telesno temperaturo.

Namaz z hrenom:

• 20 g hrena
• 6 žlic sončničnih semen
• 2 žlici neoluščenega sezama
• žlico hladno iztisnjenega olivnega olja
• morska sol

Sončnice, sezam in nastrgan hren gladko zmeljemo v terilniku z olivnim oljem in zeliščno soljo. Ponudimo z popečenimi kruhki.

Jajčni hren:

• 150 g naribanega hrena
• limonin sok ali kis
• 1 žlica majoneze
• sol
• 1–2 trdo kuhani jajci
• vinski kis

Nariban hren takoj pokapljajte z limoninim sokom ali kisom. Trdo kuhana rumenjaka pretlačite, beljaka pa na drobno sesekljajte. Solite, dodajte kuhana jajca, žlico majoneze, kis in hren ter dobro premešajte. Po okusu lahko dodate še žličko gorčice in ščepec sladkorja.