Kopriva

Drugo ime za koprivo je urtica, kar pomeni skelenje. Zraste od 50 do 150 centimetrov visoko. Steblo je štirioglate oblike in pokrito z dlačicami. Razen mladih listov med marcem in majem je pokrita z žgalnimi in ščetinastimi dlačicami. Konice dlačic se od dotiku zlahka odlomijo, prebodejo kožo in vbrizgajo strupeno tekočino. Od tod pekoč občutek, ki ga občutimo, ko nas „opeče kopriva“. Ker bodice ostanejo v koži dlje časa, pekoči občutek lahko traja tudi do 36 ur. Kopriva raste blizu bivališč v vrtovih, ob ograjah, na robovih jarkov, na odlagališčih in na ledini. Nabiramo jo od maja do julija. Za nabiranje koprive boste potrebovali škarje in rokavice. Na hladnem ( v hladilniku) bodo počakale do naslednjega dne. Sicer pa v prehrani uporabljajte mlade rastline in mlade liste starejših rastlin.

Železa je v njih po nekaterih podatkih 10x več kot v špinači, kalcija 5x več kot v kravjem mleku, po vsebnosti vitamina C pa 6x prehitijo limone. Tu so še kalij, magnezij, silicij, fosfor, beta karoten, vitamina A in K, vitamini B skupine, karotenoidi in flavonoidi. Mnogi od njih delujejo kot antioksidanti in iz telesa odplavljajo škodljive proste radikale. Nekoč se je uporabljala predvsem za splošne čistilne namene, za pospeševanje presnove in izločanje presnovkov in strupenih snovi iz telesa. Rastlinski hormoni spodbujajo delovanje želodca, jeter, trebušne slinavke in žolčnika.

Kopriva odvaja vodo, učinkuje čistilno na sečne poti. Med drugim odpravlja tudi pesek, znižuje krvni sladkor, zmanjšuje vnetna stanja v telesu in tako pomaga pri revmatičnih bolečinah. Ublaži tudi alergene bolezni, posebej še seneni nahod. Alkoholni izvleček iz kopriv uporabljamo pri izpadanju las in proti prhljaju. Po mnenju mnogih zdravilcev in tudi zdravnikov kopriva ugodno deluje še pri išijasu, tilničnem vseku in vnetju živcev na rokah ter nogah. Koprive imajo dokazani zdravilni učinek pri začetnih težavah benignega povečanja prostate, kar ima za posledico nadvse neprijetne težave pri odvajanju seča. Njen poparek je odličen tonik za obraz. Pri zoženih žilah in krčih v različnih delih telesa, ki kažejo na motnje v krvnem obtoku, pomaga koprivna kopel, kopriva pa se uporablja tudi za spiranje hemoroidov.

Koprive kot špinača:

  • 1 kg mladih kopriv
  • 3 stroke česna
  • žlička masla ter kisle smetane
  • sol in poper
  • nariban muškatni oreh

Kilogram mladih kopriv(stebla in listi)operemo in blanširamo. Na maslu prepražimo na drobno narezan česen,ki mu dodamo odcejene in na drobno sesekljane koprive. Kuhamo dobrih pet minut, solimo, dodamo muškatni orešek, smetano ali mleko. Po želji lahko tudi popramo. Zraven ponudimo kuhan krompir.

Juha iz kopriv:

  • 1 kg koprivovih listov (po možnosti vršičkov)
  • 3 žlice olivnega olja
  • 2 čebuli
  • 1 dl riža
  • sol
  • poper

Na olju posteklenimo nasekljano čebulo. Dodamo oprane vršičke kopriv, malo premešamo, da usahnejo in zalijemo s cca. 1 l vode in kuhamo približno 5 minut, nato koprive dobro sesekljamo s paličnim mešalnikom. Vmes posebej skuhamo riž v predvideni količini vode, ga dodamo koprivam in še malo kuhamo, da riž res “razpada”. Takrat še malo zmeljemo, osolimo in po želji popramo.

Zavitek s koprivami:

  • 1 kilogram mladih kopriv (samo vršički)
  • 350-400 gramov nepretlačene skute
  • 150 gramov kajmaka
  • 4 jajca
  • sol
  • malo mleka
  • 1 dcl olja za mazanje
  • 600 gramov vlečenega testa

Koprive operete in jih na hitro prekuhate v slani vodi, dobro odcedite in dodate skuto, kajmak in rumenjake. Vse dobro zmešajte, solite in po potrebi dodate malo mleka. Previdno primešajte še trd sneg iz beljakov.
Liste vlečenega testa razporedite na krpo in jih pomažete z oljem. Zložite po tri liste skupaj ter jih namažite z nadevom. Zvijete jih in zložite v pomaščen pekač. Pokapljajte jih z oljem in vodo. Zavitek postavite v segreto pečico na 175 stopinj in pečete približno 45 minut. Ko je pečen, ga razrežete in toplega postrežete. Recept za zavitek je za približno deset ljudi.

Komentirajte