Kurkuma

Kurkuma je v Evropo je prispela verjetno prek arabskih trgovcev. V srednjem veku so jo imenovali indijski žafran. Začimbni prah kurkume ima pomembno vlogo v indijski kuhinji zaradi njegovih ugodnih vplivov na zdravje pa ga vse bolj cenimo v kuhinjah zahodnega sveta. Prah kurkime pripravijo tako, da gomolje očistijo in jih poparijo toliko, da prenehajo rasti. Gomolje posušijo na soncu, nato jih očistijo in zmlejejo.
Vonj te vzhodnjaške začimbe rahlo spominja na ingver, citruse. Okus je rahlo grenak in kisel, rahlo pikanten.

Vsebuje mangan, železo, vitamin B6, folno kislino in tudi kalij. Ob tem predstavlja bogat vir vlaknin, kar pa je še posebej zanimivo: vsebuje tudi esencialne omega-3 maščobne kisline.  V tradicionalni indijski in tudi kitajski medicini so jo sprva uporabljali predvsem za zdravilo proti vnetju. Kurkuma vsebuje aktivno snov kurkumin. Prav zaradi njega je popis terapevtskih lastnosti kurkume še daljši: pokazalo se je namreč, da kurkumin vsebuje močne protivnetna in antioksidantna sredstva. Ob tem je dober tudi za diabetike, saj regulira nivo inzulina v krvi, ugoden pa je tudi njegov vpliv na kardiovaskularni sistem, saj znižuje nivo “slabega”, sočasno pa povečuje nivo “dobrega” holesterola. Kurkuma tudi ščiti jetra proti strupom in kemikalijami, je učinkovita pri zdravljenju virusnega hepatitisa, izboljšuje izločanje zaščitnih snovi v želodcu, ki ščitijo želodčno steno.

Kurkuma lahko prepreči ter upočasni napredovanje Alzheimerjeve bolezni, saj odstranjuje nastajajoče spojine v možganih. Pomaga lahko pri zdravljenju luskavice ter drugih obolenjih vnete kože. Zaradi svojih protivnetnih lastnosti je naravno sredstvo za zdravljenje artritisa ter revmatoidnega artritisa. Kurkuma se veliko uporablja v ljudskem zdravilstvu, tudi proti glivicam. Deluje tudi proti različnim črevesnim zajedalcem. Poskusi na miših so pokazali, da lahko upočasnjuje napredovanje multiple-skleroze, prav tako pa je na miših preprečila tudi širjenje raka na dojki na pljuča.

Priporočen dnevni odmerek za zdravljenje katerekoli od omenjenih težav je približno 4 g oziroma za ena zvrhana žlička. Najboljše izide dobimo, če to količino razdelimo na tri dele in jo zaužijemo zjutraj, opoldne in zvečer.

Problem s kurkuminom je, da se ne bo vsrkal v tanko črevo v dovoljšnji meri, da bi mogel vstopiti v krvni obtok v krvnem serumu, kar je pogoj za oskrbovanje celic, če ga ne boste zaužili pravilno. Ta problem rešimo, če prah kurkime zmešamo z hladno stiskanimi olji, kokosovim oljem, organskim maslom, surovim mlekom ali organsko skuto.

Kurkumo lahko v kuhinji uporabljamo kot začimbo, ki jo dodajamo raznim omakam in marinadam. Še posebej bo teknila pri jedeh iz perutninskega mesa, odlična pa je tudi v kombinaciji z jogurtom, lečo, morskimi sadeži in v solatnih prelivih.

Krompir z kurkumo:

• 1 kg krompirja
• sol
• poper
• 1,5 čajne žličke kurkume
• malo suhega čilija
• 4-5 žlici oljčnega olja

Krompir kuhamo v slani vodi približno 8 minut. Potem ga osušimo in položimo v pekač in ga začinimo z začimbami in oljem. Pečemo pri 200°C 40-45 minut, dokler ni zlato rumene barve in hrustljav. Dodamo kurkumo, kar da jedi čudovito barvo in aromo.

Fižolova juha z kurkumo:

• 2 žlici oljčnega olja
• 1 strok česna
• 5 dl kuhanega belega fižola
• 1 zravnana žlička suhega šetraja
• 1/2 žličke kurkume v prahu
• 1 žlička balzamičnega kisa ali žlica paradižnikove mezge
• 1 l vode
• 1 dl sladke smetane
• zeliščna sol
• 1 žlica sesekljanega peteršilja

Česen na segretem olju popražimo in dodamo kuhan fižol. 1 dl fižola prihranimo. Dodamo šetraj, kurkumo, balzamični kis ali paradižnikovo mezgo. Zalijemo z vodo in počakamo, da zavre. Nato s paličnim mešalnikom juho pretlačimo in kuhamo 5 minut. Tik pred koncem kuhanja dodamo sladko smetano, zeliščno sol, sesekljan peteršilj in prihranjen fižol. Postrežemo s popečenimi krušnimi kockami ali pa v juho, potem ko smo jo že pretlačili, vmešamo jušne testenine.