Koren Maca

maca

Maca prihaja iz Andov in raste pa na osupljivih 4400 metrih nadmorske višine. Je adaptogena rastlina – adaptogen je snov, ki ima v našem telesu pomembno vlogo pri preprečevanju stresa, dovajanju energije, povečevanju odpornosti in krepitvi imunskega sistema. Vsebuje velik delež hranil, ki so bistvenega pomena za življenje: kalcij, kalij, magnezij, fosfor, cink, železo, vitamine … Celotni prispevek

Možganska kap

stroke

Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrtnosti in najpogostejši vzrok invalidnosti pri odraslih. V Sloveniji vsako leto doživi možgansko kap več kot 4500 ljudi. Med dejavnike tveganja za možgansko kap sodijo visok krvni tlak, sladkorna bolezen in povišana raven holesterola v krvi, kajenje, debelost, dednost, telesna neaktivnost in mastna hrana. Ponovne kapi pa lahko prepreči … Celotni prispevek

Čemaž

cemaz

Čemaž spada v družino lukovk tako kot npr. česen in čebula. Je rastlina mnogih imen: divji česen, gozdni česen, medvedji česen, kačji lek; številna imena nakazujejo na široko uporabo v preteklosti. Raste od marca do junija in cvete v aprilu in maju v gosto poraslih preprogah. Mladi listi so sveže zeleni in svetli. Zraste 25-30 … Celotni prispevek

Mango

mango

Mango je indijski nacionalni sadež, Indijci pa verjamejo, da ima skrivnostne moči. Cvetovi mangovca imajo pomembno vlogo tudi v indijskih verskih obredih. Poznamo 2500 sort manga. V sredini ima veliko koščico, okoli katere je sladko meso. Zraste tudi več kot 30 metrov visoko. Plodovi visijo na tankih vejicah, ki pa so tako dolge, da se … Celotni prispevek

Rak debelega črevesa

colon_polyp

Kaj je tumor? Tumor nastane, ko se celice začnejo nenadzorovano deliti. Tumorji so lahko benigni (nenevarni) ali maligni (nevarni).  Pojavnost raka debelega črevesa in danke je po statističnih podatkih v zadnjih desetletjih v razvitih državah v porastu. V Sloveniji je drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi rakave bolezni. Rak debelega črevesa ponavadi nastane iz polipov. Polip … Celotni prispevek

Proso

millet

Stare knjige uvrščajo proso med zdravilne rastline. Danes proso intenzivno pridelujejo v Indiji, Rusiji, Ukrajini. Ima kratko rastno sezono in dobro prenaša sušo.  Proso je enoletna rastlina, ki v višino zraste približno 100 centimetrov. Klasje zraste v šopkih. Od mineralov vsebuje večje količine fosforja, magnezija in železa ter silicija, ki ga ostala žita ne vsebujejo, kalcij, kalij … Celotni prispevek

Lan

lan

Lan je enoletnica. Raste na sončnih in pol senčnih legah na vseh vrstah tal. Zraste do 70 cm visoko. Navadi lan je ena najstarejših kulturnih rastlin. Poznali so ga že v mlajši kameni dobi, danes pa ga gojijo po vsem svetu. Pri nas ga gojijo največ v Beli krajini, za izdelavo platna. Kot zdravilo uporabljamo laneno … Celotni prispevek

Kopriva

kopriva

Drugo ime za koprivo je urtica, kar pomeni skelenje. Zraste od 50 do 150 centimetrov visoko. Steblo je štirioglate oblike in pokrito z dlačicami. Razen mladih listov med marcem in majem je pokrita z žgalnimi in ščetinastimi dlačicami. Konice dlačic se od dotiku zlahka odlomijo, prebodejo kožo in vbrizgajo strupeno tekočino. Od tod pekoč občutek, … Celotni prispevek

Čičerika

cicerika

Izvira iz Azije. Na Bližnjem vzhodu jo v prehrani uporabljajo zelo pogosto. Raste kot stročnica v kratkih rahlo napihnjenih strokih z enim do tremi svetlo rjavimi semeni, ki so zgrbančena, okrogla, malo večja od graha, blede rumene, lahko tudi skoraj rdeče barve. Stročnice v splošnem uvrščajo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna … Celotni prispevek

Česen

cesen

Uspeva po vsem svetu v topem in zmernem podnebju. V zemlji ima podolgovato glavno čebulico, okoli katere so tesno druga ob drugi razvrščene ukrivljene stranske čebulice. Česen se shranjuje pri sobni temperaturi 18 °C in v suhem prostoru. Po ljudskem izročilu se uporablja za zdravljenje  vnetih zgornjih dihalnih poti, oslovskega kašlja ter prehlada in gripe. V … Celotni prispevek

Robidnice

robidnice

Čas je, da poskusite sveže robidnice, sladko sveže sadje, ki dozori poleti in so ga pred kratkim identificirali kot eden od najboljših borcev proti raku. V slastnem mesu res zrelih plodov se kopičijo vitamini, rudnine, betakaroteni, bioflavonoidi, fenoli, fitosteroli in zagotovo še kaj. Vsebujejo veliko vitaminov, in sicer: A, B1, B2, E in C. Med … Celotni prispevek

Avokado

avokado

Španskemu osvajalcu Hernandu Cortezu (1485-1547) so avokadovec podarili Azteki, ta pa ga je odnesel v Evropo. Za razliko od mnogih drugih ameriških rastlin pa se tu ni prav udomačil. Avokado je koščičast plod drevesa, ki raste v tropskem in subtropskem podnebju in zraste v višino od 10 do 20 m. Sadež ima večinoma obliko hruške, … Celotni prispevek

Kvinoja

kvinoja

Francisco Pizzaro je bil morda strokovnjak za osvajanje novega sveta, a ni imel pojma o zdravi prehrani. Ko je leta 1532 osvojil inkovsko državo, je nabasal svoje ladje s krompirjem in koruzo, ki sta kmalu postala glavni živili evropske prehrane, medtem ko se za tretjo poljščino ni zmenil.Toda prav polja, ki jih ni požel, so … Celotni prispevek

Srčni infarkt

infarkt

Srčni infarkt je stanje, ki nastane, ko se zamaši ena izmed arterij, ki prehranjujejo srce. Najpogostejši vzrok nenadnega zaprtja žile je ateroskleroza. Zanjo je značilno kopičenje maščob (med njimi holesterola) v steni arterij. Težave lahko odmislite, če še pred njihovim pojavom poskrbite za svoje zdravje tako, da se gibljete, shujšate, opustite kajenje in alkohol, in … Celotni prispevek

Visok krvni pritisk

pritisk

Povišan krvni tlak imenujemo tudi hipertenzija. Znan je tudi kot povišan pritisk krvi v arterijah. Je ponavadi “tiha” bolezen, kar pomeni, da bolnik za težavo ne ve, dokler mu ne izmerijo krvnega tlaka. Če se ne zdravi, lahko povišan krvni tlak pripelje do resnih zdravstvenih zapletov, kot so srčni infarkt, kap, poškodbe ledvic ali oči, … Celotni prispevek

Sladkorna bolezen

sladkorna

Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus je stanje stalno zvišane ravni glukoze v krvi. Nastane zaradi pomanjkanja hormona inzulina ali zmanjšanja odzivnosti celic na njegovo prisotnost. Posledica tega je motnja v presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Normalna vrednost sladkorja v krvi je od 3,5 mmol/L-5,6mmol/L na tešče. Na sladkorno bolezen kaže koncentracija sladkorja v krvi … Celotni prispevek