Kvinoja

Francisco Pizzaro je bil morda strokovnjak za osvajanje novega sveta, a ni imel pojma o zdravi prehrani. Ko je leta 1532 osvojil inkovsko državo, je nabasal svoje ladje s krompirjem in koruzo, ki sta kmalu postala glavni živili evropske prehrane, medtem ko se za tretjo poljščino ni zmenil.

Toda prav polja, ki jih ni požel, so bila zasajena z najbolj hranljivim žitom na svetu: kvinojo.
Kvinojo bi lahko ocenili kot »superživilo«. Seme kvinoje je pred plenilci in boleznimi zavarovano z debelim slojem saponinov. Večino saponina s posebnimi postopki odstranijo že sami proizvajalci semen. Saponini so dobri antiseptiki; tako tekočina, v kateri smo sprali kvinojo, pospešuje celjenje ran in je odličen detergent za pranje posode. Glede na to, jo lahko kar uvrstimo v ekološko pridelavo, saj je ni potrebno škropiti z umetnimi in škodljivimi pesticidi ter drugimi strupenimi snovmi za zaščito.

Vsebuje skoraj 4 kratno količino kalcija, kot ga najdemo v pšenici, kot tudi 2 krat več fosforja in pol več železa ter vitamin E in nekaterie vitamine skupine B. Poleg naštetih vsebuje tudi mangan, magnezij, baker, natrij, kalij in cink.

Njena dobra lastnost pa je tudi ta, da vsebuje občutno manj ogljikovih hidratov, kot ostala žita. Poleg tega jo uvrščajo med popolna beljakovinska živila, kar pomeni, da vsebuje vse nujno potrebne aminokisline za izgradnjo mišic tako kot meso, jajca ali mlečni izdelki. Ne vsebuje glutena, zato je primerna za diete pri celiakiji. Preprečuje raznorazne vnetne procese, deluje proti visokemu krvnemu tlaku in pomaga pri tvorbi nevronov, kot tudi pri tvorbi zdravega mleka pri materah, ki dojijo. Kvinoja pomaga pri uravnavanju vode v telesu in hkrati izboljšuje delovanje ter obnavljanje prebavil.

Recepti z kvinojo:

Kvinoja z zelenjavo:

  • 1 skodelica kvinoje oz. cca. 150 g
  • por
  • pol rdeče, zelene in rumene paprike
  • 1 manjša bučka
  • po želji pest šampinjonov
  • 1 svež paradižnik ali pol manjše konzerve pelatov
  • sol, poper
  • peteršilj

Kvinojo večkrat speremo z vodo, da odstranimo grenkobo.
V kozici malo prepražimo narezan por, da ovene. Dodamo vse tri vrste paprik, ki smo jih narezali na kocke. Pražimo 2 – 3 minute in dodamo še na kocke narezane bučke in paradižnik. Premešamo. Dodamo oprano kvinojo, 2 – 2,5 kratno količino vode, začimbe in premešamo. Na rahlo naj vre približno 15 – 20 minut.
Zraven lahko ponudite skledo zelene, hrustljave solate.

Solata iz kvinoje:

  •     1      skodelica surove kvinoje
  •     8      belušev
  •     50 g zdrobljenega kozjega sira ali feta sira
  •     ¼     skodelice grobo sesekljanih zelenih oliv brez pešk
  •     4      žlice nasekljanih na soncu sušenih paradižnikov
  •     ½     žlice oljčnega olja in nekaj kapljic za k belušem
  •     1      žlica balzamičnega ali vinskega kisa
  •            sol in poper po okusu

Segrejte pečico na 200 °C. Skuhajte kvinojo. Medtem ko se kvinoja kuha, pripravite beluše. Najprej odstranite oleseneli del stebla. To najlaže storite tako, da ga nežno prepognete, dokler se ne zlomi. Beluši se sami od sebe prelomijo na ravno pravem mestu. Položite beluše na s peki papirjem obložen pekač, jih pokapajte z oljčnim oljem ter posolite in popoprajte. Pecite v pečici 10 minut. Narežite beluše na dober centimeter velike koščke in jih skupaj s sirom, olivami, oljem, kisom in sušenimi paradižniki dodajte kvinoji. Posolite in popoprajte po okusu.

Mlečna kvinoja:

  • 2 banani
  • 2 skodelici mleka
  • 2 skodelici kuhane kvinoje
  • rozine
  • sladkor in cimet

V električnem mešalniku zmeljite 2 zelo zreli banani in 2 skodelici mleka. Zmešajte z 2 skodelicama kuhane kvinoje, ½ skodelice rozin, žlico sladkorja in žličko cimeta. Kuhajte na majhnem ognju, približno 10 minut. Če bi se radi bolj zabavali, čisto na koncu dodajte še kozarček ruma. Skuhali ste si  kremasto, sladko in bolj zdravo različico mlečnega riža.

Komentirajte