Cejlonski cimet- pravi cimet

Cimet pridobivajo iz notranjega dela skorje drevesa cimetovca. Kar poznamo kot začimbo in zdravilo, o katerem govorijo tradicionalne medicine, je v resnici podskorja, ki jo lupijo v rednih časovnih presledkih z leto do dve leti starih poganjkov. To nato 24 ur fermentira, nato z njega postrgajo zunanjo plast in olupijo notranjo. Skorjo nato izmenično zlagajo drugo na drugo in posušijo. Iz teh plasti nato zvijejo paličice, kot jih poznamo pri nas. Obstaja več različnih vrst cimeta. V kuhinji se od nekdaj uporabljata pravi, t.i. cejlonski cimet, ali kitajski oziroma cassia cimet.

Cassia je bližnji sorodnik pravega cimeta, vendar pa je veliko cenejši. Na večini trgovskih polic bomo našli ravno slednjega. Po vonju in videzu sta vrsti praktično identični, vendar pa ima “pravi cimet” bistveno nižji delež kumarina. Pravi cimet ima 0,45 % kumarina, kitajski pa 5,0 % (kumarin lahko povzroči poškodbe jeter). Če mleti cimet nima napisanega porekla, se raje odločite za nakup cimetovih palčk, kjer se lahko na lastne oči prepričate, kateri je pravi in, kateri kitajski. Če kupujete palčke, boste cejlonski cimet razlikovali po tem, da so bolj podobne zvitkom, v katerih lahko vidite nekaj tankih plasti, cassia pa je bolj podoben navadni skorji drevesa, je debelejši in ni večplasten.

Sestava pravega cimeta:

Cimet vsebuje 4 % eteričnega olja, med katerimi ima največji delež (60-75 %) cinamaldehid, sledijo benzaldehid in kuminaldehid, fenoli, med katerimi je najbolj pomemben evgenol (4-10 %), metilevgenol, pinen, felandren, cimem in kariofilen, evgenol acetat, cinnamil acetat ter benzil benzonat in linalol. Vsebuje minerale v sledeh – mangan, vlaknine, železo in kalcij.

Tako kalcij veže nase in pomaga odstraniti žolčno sol iz telesa. Z odstranitvijo žolča prehranske vlaknine v cimetu preprečijo škodo, ki jo lahko žolčna sol povzroči na debelem črevesu, s čimer se zmanjša tveganje za nastanek črevesnega raka.

Cimet “oponaša” inzulin in tako znižuje sladkor v krvi, torej ga priporočajo sladkornim bolnikom. Eterična olja napnejo tkivo kože in sluznic, deluje protibakterijsko, protiglivično in protivirusno in se s pridom uporablja pri okužbah sečil. Svetuje se tudi pri telesni oslabljenosti, pri prehladu in gripi za dvig odpornosti. Vroč napitek s cimetom poživi krvni obtok in pospešuje znojenje, kar je dobrodošlo pri zmanjševanju vročine. Bolnikom z obolelimi dihali priporočajo inhalacijo s cimetovim eteričnim oljem. Cimet zelo ugodno učinkuje na prebavo, saj pospeši peristaltiko, zato se prebava izboljša. Odpravlja tudi črevesne parazite.

Čeprav prebavo poživlja, pa pomirja kolike, drisko in slabost, odpravlja pa tudi napihnjenost in vetrove. Raziskave so pokazale, da dnevno duhanje cimeta izboljšuje spomin. Flavoni so močni antioksidanti, ki okrepijo žilne stene in kapilare tako, da vplivajo na njihovo prepustnost. Cimet naj bi vplival na zmanjšanje vrednosti trigliceridov v krvi in posredno tudi na znižanje krvnega tlaka. Njegova odlična aroma naj bi zmanjšala željo po sladkarijah, zato ga priporočajo pri dietah. Raziskave pa dokazujejo, da pol žličke cimeta dnevno zmanjšuje holesterol. Zelo dobro tudi odstranjuje zadah, zmešajte ga z toplo vodo in grgrajte.

Pomaga pri artritisu. Zmešajte 1 žlico medu z malce mlačne vode in čajno žličko cimetovega prahu, da se naredi gosta zmes. Masirajte razdraženi del telesa. Cimet je znan kot zdravilo za ženske težave – zdravi namreč maternico, lajša boleče menstruacije in hude krvavitve. Pomagal naj bi tudi pri nerednih menstruacijah. Poleg ugodnega vpliva na menstruacijo pa cimet zdravi tudi beli tok, kandidiazo in druge nožnične okužbe, saj ima močne antibakterijske in protiglivične lastnosti. Cimet je v narodnem izročilu vedno veljal za afrodiziak. To v zadnjem času potrjujejo tudi poskusi na miših, ki so pokazali, da uživanje cimeta izboljšuje številčnost in gibljivost spermatozoidov.