Navadni jetrnik

Ljubka rastlina izkoristi kratek čas preden drevesa poženejo liste in jim s tem odvzamejo svetlobo. Ima lepe majhne do srednje velike vijolične cvetove z rumeno sredico. Lahko ima tudi modre cvetove. Sredi aprila je njihov čas cvetenja zaključen. Semena navadnega jetrnika raznašajo mravlje, zato ne začudi, da potrebuje rastlina dolgo časa, predenj osvoji nova področja.

Rastlina vsebuje hlapni anemonol, ki je zelo dražljiv in lahko ohromi osrednje živčevje, zato vedno uporabljamo samo posušeno zel, ker šele s sušenjem izgubi strupeni učinek. Cvetove navadnega jetrnika moramo posušiti hitro, da ohranijo barvo in učinkovine. Najbolje je, da uporabimo sušilnik z umetno toploto in jih sušimo dokler niso popolnoma suhi. Popolnoma suhe cvetove navadnega jetrnika shranimo v dobro zaprt steklen kozarec na suh in temen prostor, kjer temperatura ne preseže 20 stopinj C.

Cvetovi in listi vsebujejo saharozo, glikozide, smolo, emulzin, čreslovine. V srednjem veku so jo uporabljali predvsem pri obolenjih jeter in žolča. Danes je sestani del homeopatskih sredstev za težave pri obolenjih jeter, vnetjih sluznice in bronhitisu. Prav tako pomaga pri težavah z vranico in ledvicami ter deluje diuretično hkrati pa zdravi lažjo urinsko inkontinenco.

Tinktura iz jetrnika:

Je odlično sredstvo proti bronhitisu. Pest posušene zeli in cvetov prelijemo s 1/2 litra 32 % žganja. Pustimo mirovati mesec dni na soncu, nato precedimo in jemljemo po 15 kapljic tinkture z žličko sladkorja.

Čaj iz jetrnika:

2 čajni žlički posušene zeli prelijemo s skodelico mrzle vode ter pustimo stati 6 ur. Vroč čaj je namreč zelo grenek in lahko povzroča slabost. Precedimo in pijemo do dve skodelici na dan.