Žižula ali Kitajski datelj

Večina virov govori, da je izvor žižole ozemlje današnje Kitajske. Velja za najstarejše sadno drevo, saj so ga na Kitajskem gojili že vsaj pred 3000 letu. V višino zraste do 2-8 metrov. Ima goste bodice in podolgovate liste. Sadež je podoben oljki ,ko je zrel je rdečerjave barve , tudi koščico ima na sredi tako kot oljka , okus pa je sladkokiselkast. Plodovi žižule so užitni v oktobru, ko popolnoma dozorijo in imajo nagubano površino.

Velja, da vsebuje več sladkorjev in askorbinske kisline kot večina ostalega sadja. Žižola vsebuje kar 20 krat več vitamina C kot katerikoli citrus, je pomemben vir B kompleksa, bioflavonoidov in mineralov (kalij, magnezij, fosfor, kalcij, železo) in aminokislin. Za razliko od ostalega sadja je žižola bogat vir cikličnega adenozin monofosfata (CAMP) in cikličnega guanozin monofosfata (CGMP). Vsebnost obeh spojin je v žižoli desetkrat večja, kot v ostalem sadju.

Žižula pomaga pri zdravljenju visokega krvnega pritiska, pri prebavnih motnjah, srbenju. V kitajski medicini se uporablja za zdravljenje izpadanja las, za znižanje visoke temperature, za zdravljenje mrzlice in za pripravo mazil proti bolečim mišicam. Posušene žižule lajšajo bolečine pri zdravljenju raka, odpravljajo težave z dihali, živčnim sistemom, prav tako lajšajo depresije, nevroze, bolečine v želodcu, povečuje apetit. Čisti kri in tako lajša kronično utrujenost, zaradi vsebnosti železa pa pomaga tudi pri blagih anemijah. Delujejo kot pomirjevalo pri nespečnostih.Na Japonskem žižulu uporablja za krepitev imunskega sistema.

V vrtnariji Zeleni zmaj, vam ponujajo sadike Žižule in svetovanje v primeru vprašanj. Najdete jih tudi na Facebook strani Goji so zakon.