Oskrbovana stanovanja

V tujini že zelo razširjena, pri nas pa manj znana oblika varstva starejših, ki zagotavlja letom primerno kakovostno življenje, so oskrbovana (včasih poimenovana tudi varovana) stanovanja. Ponujajo možnost ohranjanja najpomembnejših prednosti bivanja v lastnem domu, predvsem zasebnosti, avtonomnost, individualnost in samostojnost starostnikov, obenem pa nudijo varno okolje.

Ta storitev je praviloma namenjena starejšim ljudem, ki se sami ne morejo več v celoti  oskrbovati ali negovati, kljub temu pa lahko še vedno živijo razmeroma samostojno življenje.

 

Po pravilniku so (Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev, UL RS 52/95, 2/98, 19/99, 28/99-popr., 127/03, 125/04, 2/05-popr., 60/05 – odl. US, 2/06 – popr., 140/06, 120/07 in 90/08) namenjena osebam, ki izpolnjujejo pogoje:

• starost nad 65 let,
• so nesposobni za samostojno življenje brez pomoči druge osebe,
• jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z redno organizirano pomočjo drugega in z zagotovljenim zdravstvenim varstvom, ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in samostojnost v bivalnem okolju

Sodobna oskrbovana stanovanja se razlikujejo od »običajnih« po svoji prilagojenosti gibalno oviranim (širša vrata, brez stopnic, prilagojena kopalnica…), hkrati pa mora biti zagotovljena zdravstvena in socialna oskrba, zato se večina tovrstnih objektov gradi v bližini obstoječih domov za ostarele.

Oskrbovana stanovanja morajo omogočati osnovno oskrbo, ki obsega:

•  pomoč pri bivanju, kamor sodi: osnovno čiščenje vseh ali posameznih prostorov stanovanja z odnašanjem smeti in postiljanje
•  organizirano prehrano, kamor sodi: prinašanje pripravljenih obrokov ali priprava hrane v stanovanju in pomivanje uporabljene posode.
• pomoč pri pranju, sušenju in likanju perila.
• pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in izvajanju dnevnih opravil, na primer pomoč pri oblačenju, slačenju itd.
• varstvo in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodi: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca.

Obseg in vrsta oskrbe se prilagodi potrebam in željam posameznega upravičenca.