Žajbljeva domovina je Sredozemlje, od koder so ga zanesli po vsem svetu. Njegovo latinsko ime Salvia izhaja iz besede ‘salvus’, ki pomeni ‘zdrav’, kar kaže, da je bil zelo cenjen že pri Rimljanih, ki so ga nadvse častili. Žajbelj ima klobučevinaste liste sivkasto-zelene barve in modre, vijoličaste, rožnate ali povsem bele cvetove. Zdravilni deli so … Celotni prispevek
Mango je indijski nacionalni sadež, Indijci pa verjamejo, da ima skrivnostne moči. Cvetovi mangovca imajo pomembno vlogo tudi v indijskih verskih obredih. Poznamo 2500 sort manga. V sredini ima veliko koščico, okoli katere je sladko meso. Zraste tudi več kot 30 metrov visoko. Plodovi visijo na tankih vejicah, ki pa so tako dolge, da se … Celotni prispevek
Drugo ime za koprivo je urtica, kar pomeni skelenje. Zraste od 50 do 150 centimetrov visoko. Steblo je štirioglate oblike in pokrito z dlačicami. Razen mladih listov med marcem in majem je pokrita z žgalnimi in ščetinastimi dlačicami. Konice dlačic se od dotiku zlahka odlomijo, prebodejo kožo in vbrizgajo strupeno tekočino. Od tod pekoč občutek, … Celotni prispevek
Izvira iz Azije. Na Bližnjem vzhodu jo v prehrani uporabljajo zelo pogosto. Raste kot stročnica v kratkih rahlo napihnjenih strokih z enim do tremi svetlo rjavimi semeni, ki so zgrbančena, okrogla, malo večja od graha, blede rumene, lahko tudi skoraj rdeče barve. Stročnice v splošnem uvrščajo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna … Celotni prispevek
Pegasti badelj (Silybum marianum) je rastlina iz družine nebinovk. Ima vijoličaste cvetove in bledo zelene liste z belimi žilami. Prvotno je rasla v južni Evropi ter Aziji, vendar jo danes najdemo po vsem svetu. Za zdravilno uporabo so primerni pripravki iz zrelih plodov, predvsem visoko koncentrirani suhi izvlečki. Nekoč so pegasti badelj uporabljali pri zbadanju … Celotni prispevek
Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus je stanje stalno zvišane ravni glukoze v krvi. Nastane zaradi pomanjkanja hormona inzulina ali zmanjšanja odzivnosti celic na njegovo prisotnost. Posledica tega je motnja v presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Normalna vrednost sladkorja v krvi je od 3,5 mmol/L-5,6mmol/L na tešče. Na sladkorno bolezen kaže koncentracija sladkorja v krvi … Celotni prispevek