Pomoč na domu se mi zdi zelo dobrodošla!« je navdušena gospa Magdalena, vitalna 80-letnica, ki za zdaj še poskrbi zase. Presenetljivo je, da za možnost pomoči na domu in socialne servise sploh ni vedela; prepričana je bila, da ima na voljo le patronažno službo, dom za starejše in dostavo pripravljenih obrokov na dom.
Med uporabniki pomoči na domu je največ prav starejših ljudi. Ob ustrezni pomoči številnim ni treba v dom starejših in lahko do konca življenja živijo doma. Svojci pa zaradi pomoči na domu lahko z manj skrbi hodijo v šolo ali na delo.
Do pomoči so upravičeni:
- osebe starejše od 65 let, ki niso same sposobne za popolnoma samostojno življenje.
- osebe s statusom invalida po zakonu.
- druge invalidne osebe, če imajo priznano pravico do tuje pomoči in nege.
- kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo statusa invalida, a so po presoji pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči, ter druge osebe, nesposobne za samostojno življenje.
- hudo bolni otroci ali otroci s težko oziroma najtežjo motnjo v telesnem ali duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva.
Kaj vse zajema pomoč? Uporabnikom oskrbovalci pomagajo pri:
- temeljnih dnevnih opravilih, kot so oblačenje, slačenje, umivanje, hranjenje, odvajanje ali menjava plenic.
- pri gospodinjenju; gredo v trgovino, skuhajo en manjši obrok na dan, pomijejo posodo, pospravijo stanovanje, odnesejo smeti, zamenjajo posteljnino …
- pri ohranjanju socialnih stikov: spremljajo uporabnika k zdravniku, k socialni delavki, pokličejo svojce in jim pokažejo, kako je treba bolnika ali starostnika negovati, in podobno.
Kje je vam najbližji center za pomoč na domu, lahko preverite na spletni strani Inštituta RS za socialno varstvo. Prav tako pa so pripisane cene za posamezno enoto.