Hren izvira iz vzhodne in severovzhodne Evrope, zdaj pa raste podivjan povsod po Evropi, a se je udomačil tudi že v Aziji in Severni Ameriki. Uporabljali so ga že v starem Rimu, od 12. stol. pa ga pozna Evropa; v 19. stol. so ga začeli gojiti na njivah. Je trajnica. Ima valjasto korenino z grobo lupino bledo rjavkaste barve in na videz spominja na veliko peteršiljevo korenino. V kulinariki uporabljamo predvsem korenino, čeprav so užitni tudi listi.
Pri vnetju dlesni, pri ustni gnilobi, če imamo neprijeten zadah iz ust, je zelo priporočljivo jesti hren, ali pa pripraviti raztopino iz hrena, janeža in poprove mete. S hrenom zdravimo tudi mozolje, sončne in starostne pege; pripravimo si raztopino iz jabolčnega kisa, v katerem 8 dni namakamo hren. Z razredčeno tekočino si umivamo kožo. Obloge iz hrenovih listov pa znižujejo visoko telesno temperaturo.
Namaz z hrenom:
- 20 g hrena
- 6 žlic sončničnih semen
- 2 žlici neoluščenega sezama
- žlico hladno iztisnjenega olivnega olja
- morska sol
Sončnice, sezam in nastrgan hren gladko zmeljemo v terilniku z olivnim oljem in zeliščno soljo. Ponudimo z popečenimi kruhki.
Jajčni hren:
- 150 g naribanega hrena
- limonin sok ali kis
- 1 žlica majoneze
- sol
- 1–2 trdo kuhani jajci
- vinski kis
Nariban hren takoj pokapljajte z limoninim sokom ali kisom. Trdo kuhana rumenjaka pretlačite, beljaka pa na drobno sesekljajte. Solite, dodajte kuhana jajca, žlico majoneze, kis in hren ter dobro premešajte. Po okusu lahko dodate še žličko gorčice in ščepec sladkorja.
Hvala Boštjan za ta super recept! Bomo probali!