Epilepsija, imenovana tudi božjast, je skupina dolgotrajnih nevroloških motenj, za katere so značilni epileptični napadi. Večina epilepsij se začne v otroški dobi. Prvi epileptični napad v odrasli dobi lahko kaže na drugo bolezen (možganski tumor). Beseda epilepsija pomeni kronično okvaro celic možganske skorje, ki iz različnih razlogov postanejo preveč vzdražljive in se odzivajo s sinhronimi izbruhi električnih impulzov, ki se kažejo kot epileptični napadi. Med napadom se lahko pojavijo mišični krči, motnje tipa, vida, voha ali sluha in tudi določena stopnja motnje zavesti. Med generaliziranimi napadi so najpogostejši veliki napadi (grand – mal) s popolno izgubo zavesti in krčenjem mišic, med katerimi oseba pogosto pomodri, se ugrizne v jezik ali pomoči ter majhni napadi (absence), ki se najpogosteje pojavljajo v otroštvu in se kažejo s kratkotrajno prekinitvijo dejavnosti in zazrtostjo v kak predmet.
Druga skupina so parcialni napadi, pri katerih je videz napada odvisen od lokacije epileptičnega žarišča v možganih. Napadi so lahko motorično gibalni napadi (krčenje ali zaviranje prizadetih mišic), senzorični (občutek otrplosti ali mravljinčenja) ali senzomotorični napadi.
Vrsta zdravljenja je odvisna od tipov napada in rezultatov preiskav. Bolnik potrebuje redne zdravniške kontrole, ker se pogosto dogaja, da je treba čez čas zdravilo zamenjati.
Naravno nad epilepsijo!
Zraven palete prav nič blagih stranskih učinkov pa je težava številnih antiepileptikov tudi ta, da se nanje do 40 odstotkov bolnikov sploh ne odzove. V tem primeru vam konvencionalna medicina ponudi kirurški tretma – kirurški „poseg“ v možgane.
Vogel piše, da lahko bolnik doseže boljši uspeh kot z zdravili že s tem, da opusti kajenje, alkohol in
druga dražila (npr. v današnjem času so to razni aditivi v hrani, umetna sladila, kot je aspartam, umetne in degenerirane maščobe), ki po nepotrebnem dražijo živčevje. Dobro se je po njegovih izkušnjah obnesla tudi dieta s presno hrano, ki vsebuje obilje bazičnih vitalnih snovi. Ob taki dieti so epileptiki doživljali manj epileptičnih napadov. Tisti, ki so se zgodili, pa so bili blažji.
Znano je, da imajo epileptiki praviloma premalo kalcija v krvi, saj ga veliko izločajo s sečem. Zato je treba pri teh ljudeh razen ustrezne prehrane paziti tudi na ustrezen vnos kalcija, bogato s kalcijem je npr. korenje,
koromač,
koprive,
pšenična trava, kislo zelje,
goji jagode, ovčje mleko,… Kar 5x več kalcija kot mleko, imajo tudi
chia semena. Da bi bil izkoristek kalcija iz hrane še boljši, priporočajo dodajanje vitamina D, pomaga pa tudi
pitje kefirja.
Ketogena dieta, ki jo je vpeljal Ledeboer in jo je Huttenlocher izpopolnil z vključitvijo srednjeverižnih trigliceridov v okusnejšo in uspešnejšo, pride v poštev pri pogostnih, za medikamentozno terapijo neobčutljivih petit mal napadih v otroški dobi. Izvedljiva je samo v bolnici in je pogosto uspešna. Pri piknoleptičnih napadih je pogosto v veliko korist tudi nekaj dni posta. Predpisujemo malo slano hrano in z malo tekočine.
Epilepsija, imenovana tudi božjast, je skupina dolgotrajnih nevroloških motenj, za katere so značilni epileptični napadi. Večina epilepsij se začne v otroški dobi. Prvi epileptični napad v odrasli dobi lahko kaže na drugo bolezen (možganski tumor). Beseda epilepsija pomeni kronično okvaro celic možganske skorje, ki iz različnih razlogov postanejo preveč vzdražljive in se odzivajo s sinhronimi izbruhi električnih impulzov, ki se kažejo kot epileptični napadi. Med napadom se lahko pojavijo mišični krči, motnje tipa, vida, voha ali sluha in tudi določena stopnja motnje zavesti. Med generaliziranimi napadi so najpogostejši veliki napadi (grand – mal) s popolno izgubo zavesti in krčenjem mišic, med katerimi oseba pogosto pomodri, se ugrizne v jezik ali pomoči ter majhni napadi (absence), ki se najpogosteje pojavljajo v otroštvu in se kažejo s kratkotrajno prekinitvijo dejavnosti in zazrtostjo v kak predmet.