Šentjanževka

 

Šentjánževka je trajna zelika. Najbolje uspeva na apnenčnih tleh. Grm zraste do višine 70 cm in cvete od junija do avgusta z rumenimi cvetovi. Je sedativ, pomirja, anksiolitik, odpravi tesnobo in razblini strah, ter antidepresiv, odžene potrtost, malodušje in brezvoljnost.

Raziskave kažejo, da spodbudi odpornost proti kužnim klicam, saj vsebuje več antibiotikov. Sestavina imenovana hipericin deluje proti virusom HIV,  ki povzročajo aids in proti povzročiteljem hepatitisa  C. Substance sorodne hiperforinu, delujejo uničevalno tudi za celice raka debelega črevesa.

Šentjanževka pomaga pri:

  • histeriji
  • potrtosti
  • glavobolih in migrenah
  • nespečnosti
  • zniža krvni tlak
  • zdravi kri, ledvice, mehur, zasluzenje pljuč
  • blaženju hemeroidov
  • sončnih opeklinah
  • zmanjša bolečine v hrbtu in išias
  • celi rane
  • revmi

Zaradi čreslovin uporabljajo šentjanževko tudi pri obolenjih z drisko in kot grgralo pri vnetih dlesnih. Priporočajo pa jo tudi mladostnikom, ki imajo težave s koncentracijo.

Opozorila pri jemanju Šentjanževke:

  • Priporočamo, da se pred uživanjem šentjanževke posvetujete s svojim zdravnikom ali farmacevtom!
  • Znano je zmanjšano in nezanesljivo delovanje kontracepcijskih tablet.
  • Pripravki iz šentjanževke lahko tako zmanjšajo delovanje drugih zdravi.
  • Pri osebah s svetlejšo poltjo se ob sočasnem intenzivnem izpostavljanju sončni svetlobi ali drugim virom UV žarkov lahko pojavi kožna reakcija, podobna sončnim opeklinam.

Recepti:

Šentjanževo olje:

Približno 20 g svežih cvetov prelijete s 200 ml oljčnega olja. Kozarec dobro zaprete in ga za dober mesec postavite na sonce. Vmes ga večkrat ga pretresite. Po treh tednih dobi olje lepo rubinasto rdečo barvo. Precedite ga in hranite v stekleničkah na suhem in temnem. Uporabite ga lahko za masažo pri revmatskih bolečinah, opeklinah ali kožnih obolenjih.

 

Pri nabiranju pa se držimo etike nabiranja zelišč in ne potrgajmo na enem mestu vseh, temveč na več mestih po malo.

Komentirajte